VELIKA SOBOTA

Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v BOŽJEM GROBU, kamor je bil prenesen na veliki petek.

BLAGOSLOV VELIKONOČNIH JEDIL

Blagoslov velikonočnih jedil je obred ljudske pobožnosti, ki je namenjen zahvali za Božje dobrote in darove, ki smo jih prejeli od Boga, ter da začutimo Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju. Blagoslov prebudi tudi misel in hvaležnost za milosti, ki izhajajo iz velike noči, in nas opozori na Božjo bližino.

Velikonočna jedila v domu in družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter podoba mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni.

Blagoslov se začne z besednim bogoslužjem, ki mu sledi nagovor in prošnje za vse potrebe. Nato je  blagoslov posameznih velikonočnih jedi, ki niso običajne jedi, ampak predstavljajo tudi znamenja z globljo vsebino in simboliko:

KRUH  je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Kruh je osnovna človeška hrana, ki je nujna za preživetje. Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. To zrno je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Jezus je v puščavi kruh tudi čudežno pomnožil. V molitvi duhovnik prosi, da bi verniki kruh uživali s hvaležnostjo ter ga v sv. obhajilu spoštljivo prejemali.

MESO (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti.

PET RDEČIH PIRHOV  simbolizira pet Jezusovih ran oz. kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan (piščanec). Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju razprl.

KORENINE HRENA nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.

Pri velikonočnemu zajtrku se tudi kot farna družina povežimo med seboj s skupno molitvijo.

DOBRI BOG,

V TEM VELIKONOČNEM JUTRU

SE TI ZAHVALJUJEMO

DRUG ZA DRUGEGA IN ZA VSE DOBRO, KAR NAM DAJEŠ.

NAJ OB TEJ HRANI DOŽIVIMO

VESELJE DRUŽINSKE SKUPNOSTI.

POMAGAJ NAM,

DA BOMO VSE DOBRINE UPORABLJALI ZMERNO

IN PRI TEM POMISLILI TUDI NA LJUDI,

 KI TRPIJO POMANJKANJE.

OČE NAŠ …

Bog žegnaj in dober tek!

Andrej Grobelnik, vaš duhovnik